- Katja Stare, mag. prava
Delo profesionalnih nogometnih trenerjev[1] ni klasično delo od devetih do petih. Zato je tudi delovno razmerje med nogometnim trenerjem in nogometnim klubom težko oblikovati tako, da bi lahko izpolnjevalo toge zahteve Zakona o delovnem razmerju (ZDR-1). Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas zato pri nogometnih trenerjih praktično ne obstaja. Enako redka je pogodba za določen čas.
Podatki iz ankete Zveze nogometnih trenerjev Slovenije, ki jo je izpolnilo okoli 1000 (od približno 1400) aktivnih nogometnih trenerjev, kažejo, da je imelo leta 2013 samo 40% trenerjev sklenjeno pisno pogodbo z nogometnim klubom. Če torej pustimo ob strani nogometne trenerje, ki plačilo za svoje delo dobivajo »na roko« oziroma prek potnih stroškov, velika večina nogometnih trenerjev, ki pisno pogodbo ima, opravlja svoje delo kot samostojni podjetniki. Zaradi svojega šibkejšega položaja na trgu nogometni trenerji nimajo veliko možnosti glede odločitve o pravni podlagi za opravljanje dela, saj je ponavadi nogometni klub tisti, ki določi način »sodelovanja«. Preferirana podlaga s strani klubov pa je prav sodelovanje preko s.p. Z vidika nogometnega trenerja gre za eno od najmanj varnih oblik zaposlitve.To pomeni, da trener sam nosijo breme prispevkov v zdravstveno in socialno blagajno, si sam plačuje nadomestila v primeru bolezni ali poškodb, nima urejenega delovnega časa in dopustov, nima zaposlitvene varnosti, celo posojila pridobiva pod slabšimi pogoji kot redno zaposleni in podobno.
Nogometni trener skozi oči ZDR-1
Že na začetku je potrebno opozoriti, da profesionalni nogometni trener-samostojni podjetnik, ki nogometno treniranje opravlja pri določenem nogometnem klubu in je to njegova edina dejavnost, dejansko ustreza definiciji delavca v delovnem razmerju po ZDR-1 in bi ga klub zato bil dolžan zaposliti.
Delovno razmerje namreč obstaja, če so izpolnjeni vsi elementi, opredeljeni v 1. odstavku 4. člena ZDR-1, kadar je torej profesionalni nogometni trener prostovoljno vključen v organiziran delovni proces delodajalca, delo opravlja osebno, nepretrgano (da torej ne gre za enkratno izpolnitev, ampak za dalj časa trajajočo aktivnost), za svoje delo prejema plačilo in delo pa opravlja po navodilih ter pod nadzorom delodajalca.
Kaj pravi sodišče?
Slovenska sodišča so že odločala o obstoju elementov delovnega razmerja v primeru nogometnih trenerjev.[2] V primeru, ki se je znašlo pred sodiščem, je nogometno društvo z nogometnim trenerjem sklenilo Pogodbo o sodelovanju, v kateri je bilo navedeno, da je trener pri društvu zaposlen in da opravlja delo trenerja članskega moštva. Določena je bila mesečna plača, poleg tega pa je bil trener upravičen še do deleža prodanih vstopnic, uporabe službenega avtomobila in nagrade za morebiten preboj v prvo ligo. Sodišče je ugotovilo, da je imela omenjena pogodba vse sestavine pogodbe o zaposlitvi, in sicer ne glede na to, kako se je pogodba imenovala, ter da je bil trener v društvu dejansko zaposlen za določen čas.
Tudi Inšpektorat za delo Republike Slovenije je leta 2015 pri nadzoru v eni od slovenskih panožnih športnih zvez odredil prepoved opravljanja dela nekaterih delavcev (športnih trenerjev), ki so delo opravljali na podlagi pogodbe civilnega prava (podjemna pogodba), saj je ugotovil, da narava in pogoji dela teh delavcev vsebujejo vse elemente delovnega razmerja.[3]
Volja in narava dela nogometnega trenerja
Kaj pa, če si nogometni trener delo želi opravljati kot samostojni podjetnik, saj se mu slednje ekonomsko bolj splača, in ne želi delovnopravnega varstva, ki mu ga ponuja ZDR-1? Zadeva deluje, dokler oz. če ne pride do spora med njim in nogometnim klubom. Delavec po prevladujoči sodni praksi lahko kadarkoli pred sodiščem zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja, kljub temu, da je sam najprej želel sodelovati s klubom kot samostojni podjetnik, potem pa se premislil, torej ravnal dvolično. Sodišča volje delavca oz. delodajalca načeloma ne upoštevajo, ampak zgolj ugotavljajo obstoj elementov delovnega razmerja. Nogometni klub je zato v tem primeru v precej neugodnem položaju.
Nekateri menijo, da je narava dela nogometnega trenerja začasne narave, odvisna od sezone in rezultatov, zato mora biti tudi pravna podlaga za zaposlitev čimbolj fleksibilna. Pa je to povsem res? Zanemarimo profesionalne nogometne trenerje v članskih ekipah, kjer je rezultat izjemno pomemben in bolj kot definiciji delavca ustrezajo definiciji managerja (ZDR-1 ureja pogodbe tudi zanje). Delo profesionalnih nogometnih trenerjev, ki delujejo v mladinskem pogonu, je usmerjeno v razvoj, napredek in tudi vzgojo igralcev. Klubi bi zato morali stremeti k dolgoročnosti, stabilnosti ter zaposlovanju predanih in profesionalnih trenerskih kadrov, kar je ključno za razvoj mladih v uspešne profesionalne športnike. Čemu ne bi takim trenerjem ponudili pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas?
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Strah pred sklepanjem pogodb o zaposlitvi (tako za določen kot za nedoločen čas) ter rešitev sedanje situacije pogojev dela nogometnih trenerjev preko s.p. država poskuša rešiti z novim Zakonom o športu. Ta je začel veljati pred slabima dvema mesecema in prinaša novo ureditev delovnih razmerij športnikov in športnih delavcev. Bistvo nove zakonske ureditve (ki je sicer prejela nemalo kritik) je v tem, da delavec (nogometni trener) in delodajalec (nogometni klub) nista vezana na ZDR-1 pri urejanju nekaterih bistvenih vprašanj pogojev delovnega razmerja – vprašanj glede omejitev delovnega razmerja za določen čas, delovnega časa, zagotavljanja odmorov in počitkov, plačila za delo, disciplinske odgovornosti in prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Če povzamemo, večina profesionalnih nogometnih trenerjev, ki ta hip deluje v nogometu preko svojega s.p. pravzaprav ustreza definiciji »delavca« po ZDR-1, kar predstavlja anomalijo na trgu dela. Z željo, da bi to anomalijo odpravila, je država oblikovala novo možnost zaposlovanja športnikov in športnih delavcev z ZŠpo-1. O kakovosti novega zakona ter o težavah, ki jih prinaša nova ureditev pa več v naslednjem prispevku.
*Prispevek je izvleček iz obsežnejše raziskave z naslovom Delovnopravni položaj športnih trenerjev s poudarkom na nogometu, ki je nastala s podporo EU, MIZŠ, Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in NZS, v kateri so sodelovali tudi člani ekipe NIZI.
[1] Profesionalni nogometni trener – nogometni trener, ki mu je nogometno treniranje edini oz. glavni vir zaslužka.
[2] Višje delovno in socialno sodišče Sklep Pdp 34/2011 z dne 17. februarja 2011.
[3] Odločba Inšpektorata za delo Republike Slovenije št. 06112-518/2015 z dne 22.9.2015