- Matija Dušak, mag. prava
Prišel je čas zimskega prestopnega roka. V novicah lahko beremo različne špekulacije in ugibanja novinarjev, kateri nogometni igralci bodo zamenjali klub in zaigrali v novih barvah. Pri tem se vrstijo naslovi člankov o morebitnih rekordnih odškodninah. V igri je poleg najboljših nogometnih igralcev sveta in ogromno denarja tudi veliko regulacijskih pravil, ki urejajo procese prestopov nogometnih igralcev.
Gotovo ste že kdaj zasledili novico iz tujine, da bo ob tem in tem morebitnem prestopu nogometaša, nekaj denarja prejel tudi slovenski klub, katerega član je bil nekdaj omenjeni nogometaš. Kako je to mogoče?
FIFA RSTP
Celotni sistem svetovnega nogometa je organiziran in reguliran pod okriljem organizacije Fédération Internationale de Football Association (bolje znani kot FIFA). FIFA tako z vrsto pravnih aktov ureja od pravil nogometne igre in mednarodnih tekmovanj do prestopov igralcev, njihovega statusa ter licenciranja klubov in agentov.
Prestope nogometnih igralcev iz enega kluba v drugi klub natančneje ureja Pravilnik o statusu in prestopih igralcev (angl. Regulations on the Status and Transfer of Player, krajše FIFA RSTP) s sedmimi aneksi. Dokument je v celoti dostopen na spletni strani FIFA-e http://www.fifa.com/about-fifa/official-documents/law-regulations/index.html.
Že na začetku je treba poudariti, da se pravila FIFA RSTP glede prestopov nogometašev skladno s 1. členom uporabljajo samo v primeru, ko gre za prestope nogometnih igralcev med klubi različnih nacionalnih zvez. [1] Vsaka nogometna zveza mora sprejeti svoja pravila glede domačih prestopov, ki morajo na generalni ravni upoštevati nekatere določbe FIFA RSTP. Znotraj posamezne nacionalne zveze bo tako prestop potekal po pravilih tamkajšnje pristojne nogometne zveze. V Sloveniji na primer po Pravilniku o registraciji in statusu igralcev (PRSI), ki ga je sprejela Nogometna zveza Slovenije (NZS).
V primeru mednarodnega prestopa nogometaša se v celoti uporabijo pravila FIFA-e, pri čemer sta iz ekonomskega vidika zelo pomembni naslednji dve pravili:
- nadomestilo za vzgojo in usposabljanje (training compesation) in
- solidarnosti prispevek (solidarity mechanism)
NADOMESTILO ZA VZGOJO IN USPOSABLJANJE (training compesation)
Aneks 4 FIFA RSTP določa, da vzgoja in usposabljanje igralca poteka med njegovim 12. in 23. letom. Nadomestilo za vzgojo in usposabljanje se mora plačati, ko: 1. se igralec prvič registrira kot profesionalni igralec, 2. profesionalni igralec prestopi v drug klub, oboje pa se mora zgoditi še pred koncem sezone, v kateri igralec dopolni 23 let, saj v nasprotnem primeru nadomestila ni treba plačati.
Nadomestilo za vzgojo in usposabljanje se plača le klubom, ki so trenirali igralca od 12. do 21. leta starosti. Kadar se igralec prvič registrira kot profesionalni igralec, se mora nadomestilo plačati vsakemu predhodnemu klubu, v katerem je igralec igral, od sezone, v kateri je igralec dopolnil 12 let, dalje. V primeru prestopa igralca se nadomestilo plača le klubu, iz katerega igralec prestopa. Nadomestilo naj bi znašalo realno vrednost stroška, ki ga je imel klub z vzgojo in usposabljanjem oz. treniranjem igralca, pri čemer FIFA s pravili podrobneje določa način izračuna višine nadomestila.
SOLIDARNOSTNI PRISPEVEK
Aneks 5 FIFA RSTP določa, da mora ob prestopu profesionalnega nogometnega igralca v novi klub v času, ko ima s starim klubom sklenjeno veljavno pogodbo (ponavljamo, da mora vselej iti za prestop med klubi različnih nacionalnih zvez), novi klub plačati solidarnostni prispevek vsem prejšnjim klubom, kjer je bil igralec registriran v sezonah od njegovega 12. do 23. leta. Del odškodnine za igralca ob prestopu gre torej tudi njegovim nekdanjim klubom, in sicer po 0.25% od zneska odškodnine za vsako leto oz. sezono treniranja od 12. do 15 leta starosti igralca ter po 0.5% od zneska odškodnine za vsako sezono od 16. do 23. leta starosti igralca. Skupno gre tako lahko največ 5% odškodnine za solidarnostni prispevek prejšnjim klubom. Odgovornost za plačilo in izračun zneska solidarnostnega prispevka za vsak prejšnji klub posebej nosi novi klub.
Npr. A nogometaš, ki je od 12. do 19. leta igral pri slovenskem B klubu, prestopi v času, ko ima sklenjeno še veljavno pogodbo z B klubom, k C klubu v Anglijo za odškodnino 10 mio EUR.
Pri tem mora C klub plačati solidarnostni prispevek B klubu v višini 350.000 EUR: 0.25% odškodnine za sezono, ko je bil star 12 let tj. 25.000 EUR, in tako po 25.000 EUR za sezone do 15 leta – vse skupaj za 4 sezone = 100.000 EUR, ter za 5 sezon, ko je bil igralec star 16, 17, 18 in 19 let v višini 0.5% odškodnine na sezono, kar znese 5 x 50.000 EUR = 250.000 EUR, skupno torej 350.000 EUR (100.000 EUR + 250.000 EUR).
Nadomestilo za vzgojo in usposabljanje ter solidarnosti prispevek sta torej dva različna prispevka, ki jih marsikdo med seboj pomeša. Razlika je v tem, da se nadomestilo za vzgojo in usposabljanje plača ob prvi registraciji profesionalnega igralca ter pri profesionalnih prestopih, medtem ko se solidarnostni prispevek plača le ob profesionalnih prestopih. Nadomestilo za vzgojo in usposabljanje se plača, kadar gre za prestop nogometaša do konca sezone, v kateri dopolni 23 let in ne glede na to, ali mu je pogodba s sedanjim klubom že potekla ali ne ter ne glede na to, ali je bila odškodnina za prestop sploh določena. Solidarnosti prispevek se po drugi strani plača le, kadar je za prestop določena odškodnina in se je prestop zgodil v času, ko je imel igralec sklenjeno veljavno pogodbo s klubom. Solidarnostni prispevek poleg tega tudi ni omejen do sezone, ko igralec dopolni 23 let, ampak se plača ob vsakokratnem prestopu tudi po tej starosti.
POSOJA IGRALCA
Skladno z 10. členom FIFA RSTP se določbe glede plačila nadomestila za vzgojo in usposabljanje ter solidarnostnega prispevka uporabljajo tudi, kadar pride do posoje igralca klubu iz druge nacionalne zveze.
IZRAČUN V PRAKSI
Kako bi opisani pravili uporabili v praksi v primeru, da bi vratar Jan Oblak, član Atletico Madrida, v letu 2018 prestopil k PSG po odkupni klavzuli 100 mio EUR?
Najprej preverimo, ali se določbe FIFA RSTP sploh uporabijo. Ker bi šlo za prestop med kluboma, ki sta iz različnih nogometnih nacionalnih zvez, pridejo v poštev določbe FIFA RSTP.
Ker bi bil Oblak ob prestopu že starejši od 23 let, nadomestila za vzgojo in usposabljanje PSG-ju ne bi bilo treba plačati. Plačati pa bi moral solidarnostni prispevek v višini 5% od 100 mio EUR, saj se, kot omenjeno, ta plačuje ne glede na starost igralca. Solidarnostni prispevek bi se tako porazdelil med njegovimi nekdanjimi klubi po naslednjem ključu:
– Olimpija Ljubljana: 2 mio EUR – 250.000 EUR (0.25% od 100 mio EUR) za 4 sezone od 12. do 15. leta igranja ter po 500.000 EUR (0.5% od 100 mio EUR) za sezoni, ko je bil star 16 in 17 let.
– Benefica in posojeni klubi: 2 mio EUR – 500.000 EUR za vsako sezone, od 18. do 21. leta.
– Atletico Madrid: 1 mio EUR – 500.000 EUR za sezoni, ko je bil star 22 in 23 let)
BI OLIMPIJA LJUBLJANA RES DOBILA 2 MIO EUR?
Ob prestopu brazilskega nogometaša Neymarja so se pojavile špekulacije, da solidarnostni prispevek njegovim prejšnjim klubom v resnici sploh ne bo plačan. Odkupne klavzule Barceloni naj tako ne bi plačal PSG, ampak kar Neymar sam, komur bi PSG predhodno nakazal potrebni znesek. Tako bi Neymar k PSG-ju prišel kot prosti igralec. Takšno ravnanje na prvi pogled pomeni izigravanje pravil FIFA RSTP in pravil UEFE glede obveznosti plačil pri prestopih, veliko komplikacij pa sicer povzroča tudi iz davčnega vidika.
Na videz eleganten način izigravanja pravil kljub temu ni tako preprost. Enako kot se v davčnem pravu okoliščine ter dejstva, ki so odločilna za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini, bi se tudi v opisanem primeru moralo presojati opisani prestop. Dejansko, torej gledano iz ekonomskega vidika je novi klub plačal staremu klubu za prestop igralca in čeprav denarja novi klub ni direktno nakazal prejšnjemu klubu, ampak je to namesto kluba storil igralec sam, tak prestop še vedno lahko štejemo za prestop, reguliran s pravili FIFA RSTP in z obveznostjo plačila solidarnostnega prispevka.
Verjamem, da bi takšnemu stališču v morebitnem sporu pritrdil tudi Fifin Senat za reševanje sporov (angl. Dispute Resolution Chamber – DRC). V eni izmed svojih odločitev z dne 17. avgust 2012 je FIFA DRC namreč odločil, da tudi izmenjava dveh igralcev med kluboma A in B pomeni prestop, ki ima ekonomsko vrednost in kjer se uporabijo pravila o solidarnostnem prispevku, čeprav ni bilo neposredno plačane nobene odškodnine med kluboma. Takšno menjavo igralcev je treba obravnavati kot prestop skladno z določbami FIFA RSTP, ne glede na samo zunanjo formalno obliko, saj bi drugače obšli oziroma izigrali pravila glede solidarnostnega prispevka:
»/…/ 11. In light of the aforementioned, the Chamber was of the unanimous opinion that the provisions regarding the solidarity mechanism also apply whenever there is an exchange of players, regardless from whether such exchange is on a temporary or permanent basis, and that, thus, the provisions regarding the solidarity mechanism cannot be circumvented by means of an exchange of players./…/«
FIFA DBC je torej že oblikovala smernice, da je za prestope igralcev treba presojati dejansko ekonomsko plat prestopa in ne formalnopravne oblike izvedbe prestopa igralca. V primerih, kot je Neymarjev, po mojem mnenju nastane obveznost plačila solidarnostnega prispevka, enako kot bi nastala obveznost plačila solidarnostnega prispevka v primeru prestopa vratarja Jana Oblaka še pred iztekom njegove pogodbe v klub druge nacionalne zveze. Da, Olimpija Ljubljana bi res dobila 2 mio EUR.
[1] Pri tem je treba poudariti, da ni vsaka zveza nujno vezana na teritorij države kot to velja za Nogometno zvezo Slovenije, ampak je znotraj ene države lahko več zvez članic FIFA, kot npr. v Veliki Britaniji, kjer so ločene zveze v Angliji, Wales, Škotski itd.