• Savelsbergh idr., 2001

Avtorje raziskave je zanimalo, kako se razlikuje predvidevanje in vizualno prepoznavanje ključnih informacij pri branjenju enajstmetrovk med izkušenimi vratarji ter neizkušenimi, občasnimi igralci nogometa.

V raziskavo je bilo vključenih 7 polprofesionalnih vratarjev (2. liga National League na Nizozemskem) in 7 vratarjev, ki so nogomet igrali rekreativno. Vnaprej je bilo posnetih 30 enajstmetrovk, izvajalcem strelov pa so naročili, da poskušajo prikriti smer in višino, kamor želijo žogo poslati. Kamera je bila postavljena na sredini gola, torej tako, kot enajstmetrovke v resnici vidi vratar. Vratarjem so posnetke predvajali na zaslonu, ki je s pomočjo posebnega sistema zaznaval, kam in kako dolgo vratar gleda in na katere točke se fiksira njegov pogled. Vratar je upravljal s stikalom, katerega je usmeril v smer in višino, kamor misli, da bo žoga letela. Do trenutka, ko je žoga prečkala golovo črto, so imeli možnost popravljanja svoje odločitve.

Slika 1: Gol razdeljen na 6 območij, kamor so lahko usmerili stikalo

Slika 1: Stranski pogled na izvajanje eksperimenta

Raziskovalci so merili:

  • PREDVIDEVANJE VRATARJA
    • Število ubranjenih enajstmetrovk
    • Pravilno ugotovljena smer
    • Pravilno ugotovljena višina
    • Število korekcij/sprememb stikala
    • Čas premika stikala glede na stik udarne noge z žogo
    • Reakcijski čas (merjen predhodno – reakcija na vizualni signal)

 

  • VIZUALNO PREPOZNAVANJE KLJUČNIH INFORMACIJ
    • Število fiksacij pogleda in čas na točki (fiksacijo pogleda so definirali, če se je pogled ustavil vsaj za 120ms)
    • Območje, kamor so gledali največ časa (glava, ramena, roke, trup, boki, udarna noga, stojna noga, žoga)

 

 

 

Rezultati:

 

 

Vidimo, da so izkušenejši vratarji ubranili več enajstmetrovk, večkrat zadeli smer leta žoge, prav tako tudi njeno višino, manjkrat so si premislili in spremenili svojo odločitev.  Zanimivo je tudi, da so stikalo premaknili kasneje, torej, ko je udarna noga bila bližje žogi – s tem so si »kupili« nekaj časa in ga uporabili za boljšo prepoznavo namere nasprotnika.

 

V spodnji tabeli vidimo, da so oči izkušenih vratarjev iskale relevantne informacije bolje, saj so se osredotočali na manj delov telesa strelca, imeli so večjo stabilnost pogleda, kar se kaže v manj fiksacijah pogleda, ki pa je trajalo več časa. Rekreativci so več časa opazovali trup, roke in boke, izkušenejši vratarji pa so informacije iskali v udarni in stojni nogi ter celotnem območju okoli žoge. Izkušeni vratarji so glavo opazovali predvsem v zgodnji fazi, kjer so po predvidevanjih poizkušali prepoznati namero strelca po njegovi obrazni mimiki in pogledu.

Iz raziskave lahko ugotovimo, da med bolj pomembne elemente za uspešno predvidevanje pri branjenju strela lahko štejemo opazovanje postavitve stopala stojne noge (prsti stopala načeloma kažejo v smer, kamor želi strelec ustreliti), usmeritev gležnja udarne noge (bolj odprt ali zaprt položaj), pomembna je tudi medsebojna relacija obeh nog in žoge, katero verjetno najlažje opazimo s perifernim vidom, saj nam da celotno informacijo in hkrati zaznavamo večjo površino – vendar je treba to področje še raziskati. Prav tako je spretnost zaznavanja in prepoznavanja dražljajev pomembna v ostalih aspektih vratarjevega dela, naprimer pri lovljenju visokih žog v kazenskem prostoru, kjer je potrebno hkratno prepoznavanje velikega števila dražljajev, ob enem pa ni priporočljivo prezgodnje reagiranje, ko še nimamo dovolj informacij o letu žoge. V takšni situaciji si izkušenejši vratarji vzamejo malenkost več časa, nato pa žogo napadejo odločno in brez naknadnih popravkov, ki bi pomenili izgubo hitrosti in časa.

Možnosti za napredek pri vratarjih vidim v implementaciji vrste treninga, kjer se osredotočajo na prepoznavo signalov oz. dražljajev (situacijski trening), prav tako se priporoča uporaba videoanalize, kjer določene situacije lahko podoživijo in opazujejo morebitne napake, pomembno pa je tudi usmerjanje in ozaveščanje trenerja o pomembnosti položaja udarne in stojne noge, ter kako malenkostne spremembe pri udarcu žoge ključno vplivajo na njen let.

Prispevek pripravil: Domen Likar, abs. Fakultete za šport