V naslednji seriji prispevkov predstavljamo primere treningov različnih tehničnih elementov. Začenjamo s treningom podaje z notranjim delom stopala. Podoben trening, kot je predstavljen v nadaljevanju, bi lahko z manjšimi modifikacijami uporabili tudi za vadbo ostalih vrst podaj.
Zavedamo se, da je trening tehnike neločljivo povezan tako s taktičnim razumevanjem kot tudi s sočasno vadbo kondicijskih sposobnosti, a smo v sklopu treningov tehnike vseeno večjo pozornost namenili vajam, v katerih lahko trenerji večjo pozornost posvečamo tehnični izvedbi. Bolje kot igralci obvladajo posamezno tehnično prvino, večji je lahko v nadaljevanju poudarek na taktičnem razumevanju, ki je temelj nogometne igre.
Trening je sestavljen tako, da ne vključuje gimnastičnih in razteznih vaj, temveč vsebuje le vaje, ki so neposredno povezane izvedbo podaje z notranjim delom stopala. Celotna vadbena enota sledi načelu postopnosti tako na področju intenzivnosti kot tudi kompleksnosti vaj.
Sodelovanje štirih igralcev 4:0. Dve četvorki v istem prostoru, s čimer dosežemo učinek pasivnih branilcev in časovno-prostorskega pritiska. Igralci si žogo podajajo le z notranjim delom stopala. Trener je v tem delu pozoren predvsem na tehniko udarca.
Sodelovanje štirih igralcev. Dve četvorki sta v istem prostoru, s čimer dosežemo učinek pasivnih branilcev in delnega časovno-prostorskega pritiska. Igralci vadijo natančnost udarca z notranjim delom stopala. Po treh podajah skozi rdeča vrata, lahko izvedejo zaključek na enega od štirih golov.
Igralna oblika 4:2 z zaključkom na gol, v kateri si igralci lahko žogo podajajo le z notranjim delom stopala. Ko ekipi uspe deset zaporednih podaj ali ena podaja med oba branilca, lahko dosežejo zadetek in tako dobijo točko. Če branilca uspeta odvzeti žogo, prav tako poskušata čim hitreje streljati na gol, pri čemer jima poskuša nasprotna ekipa s takojšnjim presingom žogo ponovno odvzeti.
Igralci vadijo udarec z notranjim delom stopala skozi igralno obliko 3:3+4. Vse podaje so dovoljene le z notranjim delom stopala. Štirje prosti igralci so razporejeni na stranicah prostora. Ko ekipi uspe žogo podati od enega jokerja na koncu prostora, do drugega na nasprotni strani in ponovno nazaj do prvega, lahko sestavijo zaključek na gol. Na ta način stremimo k temu, da so vsi sprejemi in podaje nenehno usmerjeni proti golu.
V zadnji vaji sledi vodena igra (npr. 7:7, 9:9, 11:11), v kateri imajo igralci lahko različne naloge (npr. podajajo si lahko samo z notranjim delom stopala). V drugi fazi te vaje igralci igrajo prosto in brez navodil, pri čemer se morajo sami odločati, kdaj in kako uporabljati posamezne tehnične elemente glede na situacijo.
